Endokanabinoidni sistem (ECS)
Endokanabinoidni sistem je bil odkrit leta 1992 – ironično med raziskovanjem kanabisa. Je kompleksen sistem celičnega signaliziranja, prisoten pri vseh sesalcih in igra osrednjo vlogo pri vzdrževanju homeostaze (notranjega ravnovesja). ECS uravnava številne telesne funkcije, vključno s spanjem, razpoloženjem, apetitom, zaznavanjem bolečine, imunskim odzivom, spominom in reprodukcijo.
ECS je sestavljen iz treh glavnih komponent: endokanabinoidov (kanabinoidov, ki jih proizvaja telo, kot sta anandamid in 2-AG), kanabinoidnih receptorjev (CB1 in CB2) ter encimov, odgovornih za sintezo in razgradnjo endokanabinoidov (FAAH in MAGL).
Zanimivo je, da se CBD ne veže neposredno na receptorje CB1 ali CB2, kot to počne THC. Namesto tega CBD deluje kot alosterični modulator in vpliva na receptorje posredno. Na primer, zavira encim FAAH, odgovoren za razgradnjo endokanabinoida, ki ga proizvaja telo, anandamid. Raven anandamida se nato poveča v telesu, kar lahko prispeva k pozitivnim učinkom CBD. Anandamid je tudi znan kot "molekula sreče" in igra pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja in zaznavanju bolečine.
Receptorji CB1
Centralni živčni sistemReceptorji CB1 se nahajajo predvsem v možganih in centralnem živčnem sistemu – zlasti v hipokampusu, amigdali, bazalnih ganglijih in malih možganih. Vključeni so v uravnavanje zaznavanja bolečine, razpoloženja, spomina, apetita in motorične kontrole.
THC se neposredno veže na receptorje CB1 in tako povzroča stanje omame. CBD, po drugi strani, deluje kot negativni alosterični modulator na CB1 – rahlo spremeni obliko receptorja, zato se THC veže manj močno. Zato lahko CBD omili psihoaktivni učinek THC. Hkrati CBD posredno vpliva prek CB1 na zaznavanje bolečine, anksioznost in razpoloženje.
Receptorji CB2
Imunski sistem in periferijaReceptorji CB2 se nahajajo predvsem v imunskih celicah, vranici, tonzilah, in prebavnem traktu. Igrajo ključno vlogo pri uravnavanju vnetnih procesov in imunskega odziva telesa.
CBD ima večjo afiniteto do receptorjev CB2 kot do CB1 in deluje kot inverzni agonist. To pomeni, da lahko CBD modulira aktivnost receptorjev CB2, kar ima za posledico protivnetni učinek. Ta lastnost naredi CBD še posebej zanimiv za raziskave o avtoimunskih boleznih, kroničnih vnetjih in nevrodegenerativnih boleznih.
Učinki CBD onkraj ECS
Učinki CBD niso omejeni na endokanabinoidni sistem. CBD interagira z več kot 65 različnimi molekularnimi cilji v telesu. Med najpomembnejšimi so:
Receptorji serotonina (5-HT1A)
CBD aktivira receptor serotonina 5-HT1A, ki igra pomembno vlogo pri anksioznosti, depresiji in slabosti. Ta interakcija pojasnjuje anksiolitične in razpoloženjske lastnosti CBD.
Receptorji vaniloidov (TRPV1)
CBD se veže na receptorje TRPV1, ki so vključeni v zaznavanje bolečine, vnetje in telesno temperaturo. Ta aktivacija lahko prispeva k analgetičnemu učinku CBD.
Receptorji GPR55
CBD deluje kot antagonist receptorja GPR55, ki ga včasih imenujejo 'tretji kanabinoidni receptor'. Blokiranje tega receptorja bi lahko imelo antiproliferativne učinke in se raziskuje v onkologiji.
Receptorji PPAR-gamma
CBD aktivira receptorje PPAR-gamma, ki so vključeni v uravnavanje metabolizma, vnetja in celične proliferacije. Ta aktivacija predstavlja nevroprotektivne in protivnetne lastnosti.
Vir: Ibeas Bih, C. et al. (2015). "Molecular Targets of Cannabidiol in Neurological Disorders." Neurotherapeutics, 12(4), 699-730.
